Rada bi vam zaupala svojo zgodbo, saj bo mogoče spodbudila tudi vas.

Moja zgodba je na neki točki drugačna od večine ljudi. Bila je polna padcev, težkih trenutkov in bilo je bore malo sončnih žarkov.  Zelo mlada sem izgubila mamo, kar me je zelo zaznamovalo. V Osnovni šoli nisem ravno blestela kot pridna učenka, imela sem težave pri branju in učenju zaradi disleksije, za kar so me želeli vpisati v posebno šolo. Doma je vladala vojaška vzgoja in iz brezskrbnega otroštva sem mogla hitro prestopiti v čevlje odraslega. Veščine, ki sem se jih naučila v tem obdobju pa so disciplina, red, delovne navade in točnost. Te veščine so mi bile v veliko pomoč, da sem se znašla v življenju.

Od nekdaj sem si zelo želela delati z ljudmi in tako sem zaključila srednjo Zdravstveno šolo. Vendar po končani šoli sem hrepenela po nečem več. Pot me je nato vodila v gostinstvo, kje sem vrsto let delala v različnih lokalih. Zaradi svoje komunikativnosti in odprtosti sem spoznala veliko zanimivih ljudi. Vendar leta gostinstva mi niso prinesla resničnega zadovoljstva. Sama nisem takrat niti vedela kaj točno iščem.

Pot iz gostinstva me je vodila v jahtno industrijo. V treh letih sem se naučila ogromno, napredovala iz stevardese v vodjo stevardes, bila na čudovitih lokacijah – Monte Carlo, Saint-Tropez, Korzika, Sardinija, Sicilija, Italija, Črna Gora, Grčija, spoznala sem pa tudi drugačen “life style”. Prestiž o katerem lahko navadni smrtniki samo sanjajo. Na tej točki, sem spoznala da mi je to pisano na kožo – svobodno življenje, vendar s klasično službo in razmišljanjem zaposlene si tega ne morem ustvariti, še manj privoščiti.

Po treh letih v jahtni industriji sem bila, lahko bi temu rekli na pravem mestu ob pravem času in sprejela življenjsko odločitev. Spoznala sem projekt, kjer nisem postavljena v položaj podrejenega – zaposlene osebe. Projekt v katerem sem se naučila ravnati s financami, biti kreativna, in ugotovila, kako lahko sama razpolagam s svojim časom in najbolj pomembno, da lahko sledim svojim sanjam in ciljem. Tako sem pri svojih enaintridesetih letih zapustila klasično službo in šla v podjetništvo. Na ta način sem združila vse kar mene veseli. Od dela z ljudmi (naučila sem se znanja, ki se ga v šoli ne naučimo) do tega, kako pomagati ljudem do boljše in varne prihodnosti. Predvsem pa in ljudem pokazat kako je lahko vsak najboljša verzija sebe. Kot specialistka za organizacijo trga mi je to tudi uspelo.

Te zanima s čim se ukvarjam in kaj je moje poslanstvo danes?